Svetloba UV 222 nm deluje po enakem osnovnem principu kot že dolgo uveljavljena dezinfekcijska osvetlitev z valovno dolžino 254 nm, ki se v različnih panogah uporablja že več desetletij. Temeljno načelo UV-dezinfekcije sega več kot stoletje v preteklost — že leta 1903 je danski zdravnik Niels Ryberg Finsen prejel Nobelovo nagrado za medicino za svoje prelomno raziskovalno delo o uporabi ultravijolične svetlobe pri zdravljenju tuberkuloze. S tem je postavil temelje sodobni uporabi UV-svetlobe v medicinske in higienske namene.

Ultravijolična (UV) dezinfekcija temelji na fizikalnem procesu inaktivacije mikroorganizmov z uporabo svetlobe določene valovne dolžine. Ta svetloba prodre v mikroorganizme, kot so bakterije, virusi, plesni in spore, ter poškoduje njihov genski material (DNA ali RNA). Zaradi teh poškodb se mikroorganizmi ne morejo več razmnoževati ali povzročati okužb, kar vodi do njihove popolne inaktivacije. Mehanizem je učinkovit proti širokemu spektru patogenov, ne glede na njihovo odpornost na antibiotike ali razkužila.

Prednost UV-dezinfekcije je v tem, da gre za neinvaziven, hiter in okolju prijazen postopek. Pri tem se ne uporabljajo kemična sredstva, zato ne nastajajo nobeni škodljivi ostanki ali stranski produkti, ki bi lahko vplivali na kakovost zraka, vode ali površin. Zaradi teh lastnosti se UV-tehnologija vse pogosteje uporablja v zdravstvenih ustanovah, laboratorijih, farmacevtski industriji, pa tudi v javni infrastrukturi, šolah, pisarnah in drugih prostorih, kjer je pomembna visoka raven higiene.

Žal je UV 254 škodljiva in se lahko uporablja samo v odsotnosti ljudi ali z zaščitnimi sredstvi, zato ni primerna za splošno uporabo.  Še toliko pomembneje je zato razvoj UV 222 nm tehnologije, ki postaja ena najobetavnejših rešitev za trajno, učinkovito in varno dezinfekcijo v različnih okoljih 

Številne znanstvene raziskave in objavljeni članki potrjujejo, da je svetloba UV 222 nm pri dezinfekciji mikroorganizmov primerljivo učinkovita ali celo bolj učinkovita kot tradicionalna UV 254 nm svetloba.

Eden izmed bolj nazornih primerov je raziskava skupine Ewana Eadieja z Univerze Dundee (Velika Britanija), objavljena v Scientific Reports. V raziskavi so v zaprtem prostoru dimenzij 4,2 m × 3,36 m × 2,26 m umetno vnašali bakterijo Staphylococcus aureus, nato pa so na nasprotni strani prostora analizirali prisotnost patogenov. Z uporabo UV 222 svetlobe so dosegli zmanjšanje mikrobiološke obremenitve za kar 98,4 %, kar potrjuje izjemno učinkovitost te tehnologije.

Drugi pomemben primer predstavlja raziskava skupine Manuele Buonanno, v kateri so testiranja potekala v prostoru, kjer so bili prisotni ljudje. Rezultati so pokazali izjemno visoko dezinfekcijsko učinkovitost – do 99,8 %, kar dodatno potrjuje varnost in zanesljivost uporabe UV 222 nm v realnih okoljih.